Absolventski staž

Naj bi bil eno najlepših obdobij v življenju. Naj bi bil zato, ker se trenutno počutim kot da že dva meseca gnijem v stanovanju v Ljubljani ali pa doma. Zjutraj se zbudim z nič kaj pamtnga za počet, zajtrkujem, grem na "kavico" in je tu že popoldan, ko nisem še nič naredila, medtem ko ostali že laufajo iz šihta. Zaradi tega sem si umislila šiviljski tečaj, jogo, hip hop v Kazini in jazz v Plesnem mestu. Da učim ples v Novem mestu, pa je tako ali tako že samoumevno. Sem se kar zaposlila. Nisem pa še omenila dilome, zaradi katere sploh obstaja absolvent. Ja, po pravici povedano še izbiram naslov in iščem dopoldankso zaposlitev. Ko jo najdem, pa me najbrž ne bo videti, sploh ven:) in že kumej čakam, ker mi grejo te počitnice že na živce (nikoli si nisem mislila, da bom izjavila kaj takega). In ko sem že novim dogodivščinam naproti, naj povem, da zdejle čakam, da je ura 10 in se lahko odpravim zobarju:( Me že nekej po želodcu šraufa, pa bleda sem tudi. Se pravi glih prov zrela za pod sveder-aaaaaa...Če ima kdo kakšno idejo, kako se znebit straha in bolečin, pleeeaaaseeeee let mi know!!!
V strahu,
Katja

p.s. I am back fom England btw:)