Ko ti grejo samo še neumnosti po glavi

Glihkar sem prišla s faksa, kjer sem imela mini predstavitev za moj Major Project z naslovom Sound in Typography (za vse tiste, ki še ne veste). To je projekt, ki naj bi se razvijal 14 tednov. Vendar kot vsak normalen človek, to narediš vse v zadnjih dveh tednih:P Ja, projekt se je razvil v reprezentacijo 5 zvokov, in sicer: burping, yawning, snoring, sneezing in hick ups. Le te sem pretvorila v zapisljivo obliko. Zna bit kar zabavno, ko hočeš napisat, kako rigneš:) je bilo tudi nekaj krega in nenehnega psolušanja kolcanja. Sedaj sem že skoraj pri koncu. Zapisano je vse, samo še končno treba vso zadevo oblikovat. Ko končam, vam predstavim v grobi obliki. No, pa malo v razmišljanje: kako bi pa bi zapisali zehanje??? V angleščini, da ne bo pomote...

To pa je primerek raziskovanja zvoka v tipografski luči. Predstavlja odpiranje Coca Cole:))) Heh, malo abstraktno...

New member

Danes zjutraj (no, ob desetih) je na mojo posteljo skočil prijazni in malce boječ muc. Sedaj že po imenu Kitket. Ponudili smo mu malce mleka, nato sledil je večkrtani pohod v bajti, sedaj pa že pridno prede na moji postelji. Kdo bi se ga lahko branil? Se skoraj počutim že kot doma:); Bajsi sicer še ni, bo pa kmalu ratal, če bo pri meni;)

Te dni

Resnično ne vem, kam cajt leti...Vikenda kot da ne bi bilo... Mogoče zato, ker me večkrat zanese na bližnji travnik poležavat in se sončit:)))
V petek smo malo zažurali, v soboto smo spali dokler ni postalo tako vroče, da si bil primoran vstat. Z Gabi sva se popoldan odpravili na kolesarski izlet. Moj najjači cimer Le Var je bil tako prijazen, da mi je zaupal brand novo kolo:) in sedaj sem mu dolžna Carrot Cake! Ima kdo recept??? No, to me čaka v soboto-peka torte, ki bo najbrž katastrofa:)))
Najprej sva se odpravili (končno) stadionu naproti. Imenuje se Madejski stadium-po nekem Poljaku... Kot da jih že tako ali tako ni dost:P Noter seveda nisva mogli:( vse zaprto:(
Naprej naju je pot peljala do Reading Green Parka. Sploh nisem vedela, da ima Reading tako lepe parke. Me je prijetno presenetil. Še posebno zabavno je, ko ti na pot priskakljajo zajci, race, labodi in še kaj. Izlet sva končali v kitajski restavraciji:) Take away in pojedli doma:) Nedelja je bil dan za ples. Štiri ure švicanja... Pripravljamo namreč latin nastop na tukajšnji univerzi in treniramo ku nori ter se učimo novih koreografij. Zares uživam. Malo me motijo samo moji plesni čevlji, ki so totalno znucani in me vsak večer podplati mučijo:)Ampak feeling je dober, musklfibr pa še boljši:) Pa da ne boste mislili, da samo pohajkujem okrog. Delam Major Project (rišem, amapk mi v tej vročini večkrat svinčnik spolzi iz rok)-ne pretiravam, ni klime!!!. Sestavljam tudi esej, počasi... Pa še ene par projektov imam za dokončat.
Danes se pa odpravljam na bbq s plesnimi kolegi. To bo še zabavno...amapk ne bo čevapčičev:(hehe

Oxford

Ene dva tedna nazaj sem obiskala Oxford, ki je obvezna turistična postojanka. In morm rečt, da mi je kar prirasel k srcu. Dokaj majhno mestece, lepo vreme, travniki in milijon ljudi. Poležavanje na travi, gledanje veslaške tekme, gledanje čudne igre-cricketa, ki ga še zdaj ne odjamem, sprehajanje po cvetličnem parku, občudovanje arhitekture in na koncu še shod "Oxfordskih" vojakov. Na ravnost, mesto z dogajanjem. Vse, kar me je razočralo je bila pica v Pizza Hut:( malo sem se preveč najedla in mi je bilo potem slabo; pa še niti ni bila tako dobra. Sem si pa kupila majico z napisom Oxford. To je menda obvezna oprema vsakega turista:)

I love this weather

Priznam, vzela sem si malo pavze. Zunaj namreč sije sonček sto na uro. Imamo 24 stopinj in končno sem lahko obula japanke:)Poletje je tukaj (no, angleško poletje). Vse, kar me moti, je to, da moram delat, ko zunaj sije tak sonček. Kako naj človek sedi noter med štirimi stenami, piše esej in sedi za računalnikom. Ne gre, vam pravim. Zato pa velikokrat prav pridejo poletne razprodaje in šoping nasploh:) Še lepše pa je ležanje na travi ob reki... No, dovolj sanjarjenja za danes. Jaz sem bom končno lotila eseja in vsega drugega dela...mogoče sploh ne bom šla spat, ker res ne vidim konca...

C u kmal!

Vsi me nekam nestrpno pričakujete doma:P Se je prov taku:)))
V glavnm, da razjasnim, kdaj pridem. Glihkar sem rezervirala letalo za domov. Prispem v soboto, 7. junija. Tako da grem lahko zvečer še ven:) Počakat bo treba še malo. Mesec dni:) C u soon!

Nora hiša se nadaljuje

Možno je, da je višja sila včeraj brala moj blog. Zgodilo se je namreč ob pol treh zjutraj. Fire alarm. Spet. In brez razloga. Zdej me je res že strah. Je pa vsaj ena pozitivna novica, ki je včeraj nisem omenila. Vsak teden nam pride bajto spucat ena prijazna Poljakinja. Taku, da je res lepu. Še pospravlat ni treba. Vendar se vse to skupi zdi zelooo sumljivo...