m is for muffin

Muffin Muffin

do do do do do

Muffin Muffindo

do do do

Muffin Muffin!

do do, do do do do do do do do do do do do!

Ne morem verjet. Vem, da študiram v deželi muffinov, pa vseeno sem doživela šok. Odkrila sem najboljši muffin vseh časov. Jah, očitno moja peka muffinov ni več tako edinstvena. Moram malo napredovat v tej smeri:) Moreover, muffin ni bil čokoladen!!! Bil je borovničev. In res odličen. Podaril pa mi ga je cimer Mark-resnično hvala, saj mi je cukr v teh dneh močno padel pod pritiskom ocenjevalnega tedna na faksu. Mnjam. Še zdaj se mi cedijo sline. Poleg muffina sem tu, v Readingu odkrila še plesno šolo za standardne in latinskoameriške plese:) Res superca. Sem šla pogledat, malo plesala z učiteljem plesa...in kaj naj rečm-they love my moves:P Pomagala sem tudi učit-tole se sliši nekam znano:) skoraj kot doma. Asssesment je za mano, kar pomeni, da sem opravila s prvim semestrom. Sledi relaksacija:) Čakajo me krofi, maškare, boogie, malo smučanja in predvsem norih 14 dni v Sloveniji.

ko nagci uletijo v dnevno sobo

Včeraj je bil poseben dan. Bila sem na vrsti, da skuham večerjo. Recimo da mi je uspelo s krompirjem in piščancem, kjer nimaš kej falit:P Večer se je nadaljeval v pubu in igranju bilijarda. Ne vem, koga čm okrivit za moje katastrofalno igranje-ne morm bit za vse rojena. Nč, vadt bo treba, ni kej. Ker Angleži iz neznanega razloga zaprejo pub občutno prezgodaj, smo se odpravili nazaj domov, kjer se je spontano razvila feštica, kakršne še nisem doživela. Naš profesionalec plesa (tokrat to nisem jaz:))-LeVar je poskrbel za super muzko in vroče ritme. Seveda nismo pozabili na limbo in sklanjanje pod ruto kot stare mame. To pa še ni vse. Piko na i so dodali neznani nagci, ki so uleteli v dnevno sobo. Pridružili so se nam pri limbu, naredili tri kroge, veselo razkazovali svoje bogastvo in odkorakali naprej po ulici. Ta dogoedke presega tudi tistega junaka, ki se je nedolgo nazaj prav tako opogumil v Patriotu. Še vedno mi ni jasno, kako, zakaj... Nekdo jim je na stežaj moral odpreti vrata naše hiše in jih povabiti na hišno zabavo. Nimam nič pripomb, da slučajno ne bo pomote. Aja, in Jack-nimam slikovnih dokazov, ker je bilo škoda cajta skočit v sobo po fotoaparat, ker bi potem zamudila vse dogajanje. Je pa vse zabeleženo v moji glavi; na srečo nimam luknje v spominu:) Smeh in ples se je zavlekel do petih zjutraj, ko smo omagali.

nekaj večernih izhodov

Danes sem se končno vpisala v drugi semester:), tako da bo do junija nastalo še milijon novih stvari. Do takrat pa si dovolim tudi malo večernih izhodov:P Definitivno nam ni dolgčas, salsa narekuje svoj ritem:)

kako čisto

Dolžna sem vam še slikco tipične angleške dnevne sobe. In ne, to ni stanje po žurki. To je še dokaj normalno stanje in tega definitivno ni še treba počistiti. V bistvu moraš biti kar previden, kam stopiš, saj bi lahko mimogrede stopil v lužo kečapa. Take away, koščki pizze v škatli, drobtine na kavču in po tleh, nekaj steklenic (no, kar precej), nekej vmes naj bi se skrival daljinec za tv, ki smo ga pospešeno iskali, kuhinjski nož, pa še kaj bi se našlo...To pa še ni vse. Pogled v kuhinjo pove vse. Na pultu se razprostirajo ostanki hrane izpred meseca dni. Posoda je dekorirana s plesnijo in starimi makaroni. Se mi zdi, da bi v temle stanovanju brez kakršnihkoli ovir šla na dieto;). Po malo zgroženem obrazu sme hotela it n awc, pa so me prepričali, da to ni najboljša ideja, saj smo bili na poti k meni domov (aja, če še nisem omenila-tole ni napa rezidenca!!!). Ja, wcja še nisem vidla in nisem prepričana da ga hočem. Malce usrano in po principu: kar ni tvoje, ne pospravi in se skrbi, nekdo bo enkrat že počistil. Po angleško/študentsko! P ane mi rečt, da sem sedaj freak na čistočo!

Sky Diving Grandma

Imam prijateljico, ki se ukavrja s tem športom. Smejali smo se kakšne pol ure:)Poglejte si še vi:)

Kratenje spanca

Zadnje čase mi poleg dela za faks (no, če povem po pravici sem zadnje čase bolj lena, kar se tega tiče, ampak psssssssssttt), občasnih izhodov ven (slikce bodo v bližnji prihodnosti na Facebooku), spanec krati tale tabla, ki šajna dan in noč brez prestanka dokler žarnica notr ne crkne. Tabla pripada agenciji, ki je pod mojo sobo. Vse bi bilo v redu, če ne bi imela občutka, da se bo v moji sobi glihkar zgodil disco polo (tako temu pravijo Poljaki, pri nas je to Marshall efekt). Ja najbrž boste sedaj vprašali: "A nimaš zaves?" Imam, ampak so iz rafije in tako čisto nič ne pomagajo:( Ima pa tale sijaj eno dobro stran. Ponoči mi ni treba luči prižigat, ker je takooo svetlo, kar posledično pomeni, da pršparam elektriko in sem, kar se tega tiče zelo osveščena. Ste kaj ponosni name?haha Is anybody in the mood for dancing in the moonlight (kao)?:)

Ko bom velika...

Danes smo se odpravili v London, kjer smo si šli ogledat Museum of the Royal College of Surgeons of England. Ja, to je del našega modula Design Portfolio. Tako smo dopoldan preživeli ob občudovanju okostanjakov (velikih tudi 2.31m-velikan iz Irske), pa zarodkov, video operacij, če si imel dober želodec, seveda. Neverjetno dolgo sem se zadržala pri video operacijah. Hm, mogoče sme falila poklic?! Ja, profesor mi je rekel, da se me dejansko predstvalja v beli halji v bolnišnici...:)Na podlagi medicinskih takih in drugačnih stvaritev, smo dobili tudi projekt, da nam slučajno ne bi bilo dolgčas:) v zvezi z našim programom, da ne bo pomote. Dokaj hitro sem se odpravila v Dining room, kjer sem si privoščila čokolado Milka (ja, vem, da bi morala podpirati slovensko gospodarstvo in jest Gorenjko:) Vmes so pa nama s sošolko oči zašle na bodoče zdravnike in študente medicine. Ja, fajn bi bilo imet kakšnga dohtarja v familiji:) No, nič pamtnga (no, pamtnga mogoče že, lušnga pa ne) nisva opazili-na žalost:)
Po končanem ogledu smo se nekateri odpravili v eno najbolj zanimivh trgovinc zame-paper shop. Vse, kar si želiš. V glavnm, ko bom velika, bom imela takšno trgovinco s papirji (seveda poleg lastnega studia), nešteto vzorčki, vse potrebščine za izdelovanje ročnih knjig itd. Resnično vredno ogleda. Še dobro, da šparam, ker drugače bi tam vse zapravila, kar imam. Sedaj končno vem, kaj hočem:). Trgovinico, ročno izdelan papir iz celega sveta, studio,... Ker pa je angleško vreme včasih moreče (dež in veter), je večina mojih sošolcev in sošolk, ki kljub januarju hodijo okrog v balerinkah in brez štumfov, odšla domov, saj šulenčki niso prenesli tolikšne količine vode. Kmalu smo se tako odpravili domov (na toplo kot pravijo nekateri). In tako ni bilo nič Z Oxford Streetom:( Odkar sem bila v Sloveniji, vam povem, da je tukaj resnično pravo poletje. V zimski jakni mi je vroče in nameravam od sedaj naprej okrog letati v vetrovki. No, veter jo še vedno kdaj pa kdaj pobiksa in mrzlo zapiha. Joj, zdej sem pa že jaz ratala Angležinja, ker toliko govorim o vremenu. Dovolj. Grem pojest malo jabolčne pite, da se podkrpim za nocojšnji izhod ven:) Mogoče bo kje kakšn dohtar na spregledu:)

jupiiiiiijeeeee:) za slovenske razprodaje

Ja, danes je dan za relaksacijo. Lenoba lena postajam in ždim v sobi za računalnikom. Peter je nadvseprijazen in mi je skuhal ogromno kosilo s slovensko juhico načelu:)Zatem sem ob gledanju risanke sladko zaspala. V hiši je tako mirno, da imam občutek, da sem skoraj sama. Najbrž je to to, čemur pravijo januarsko zatišje po novem letu. Moja občasna hiperaktivnost pa očitno ne popušča. Po današnjem sončku, toči, nevihti, vetru in spet sončku (sem že skoraj pozabila na angleško vreme-definitivno je pa boljše kot domača meglica) sem se odpravila na potep. Strinjam se, da je tu definitivno toplejše kot doma, ampak za japonke pa kratke hlače pa še ni! No, tu očitno za nekatere je:)(fotoaparat n ažalost pozabila doma in tako nimam dokazov:(
Z Mili in Savi načrtujemo izlet v Lizbono, preden pa pridemo v Lizbono pa še en skok v Italijo na familiarno smučanje:) in to z super novimi smučmi:) Mami pravi, da so malo preveč profesionalne (pretežke) in da rabim osebnega prenašalca smuči:) Se kdo javi? No, razprodaje so čisti zakon in že komaj čakam smučanje:)
Ne me spraševat, če imajo Angleži razprodaje, ker ne vem in me niti ne zanima. Tudi, če je kaj znižano, to pomeni, da je taka cena kot je pri nas original. Zaenkrat bomo malo šparal:)

Joj, ti butasti Angleži

Srečno prispela v Anglijo, in sicer na letališče Luton. In upam, da nikoli več!!!
Karto za vlak sme si razervirala na internetu in sicer Od Lutona do Readinga. Seveda pa je treba it čez London. Najprej te na letališču posadijo na avtobus (če ne bi Ivo povedal, na katerga naj se usedem, ne bi vedla; pa tudi milijon zmedenih ljudi okoli leta, ke rnimajo pojma, kam it). No, ko pa sem prišla končno do vlaka, sem naletela na drugo težavico. Postavim se v vrsto do okenca (tako kot sem že naredila septembra in je vse štimalo), in vprašam, če mi da lahko karto n adoločeno rezervacijo, priložim zravn kodo in vse potrebno...Vendar dedek za pultom mi reče, d aje imel danes že milijon takih primerkov in da lahko karto dvignem šele na anaslednji postaji. Tako ostanem brez karte (plačane!!!). Malo upanja še ostane v meni in se napotim k mašinci, ki ven meče karte-Fast Ticket Machine in vtipkam kodo in sprožim postopek in nič. Butasta mašina mi noče dat nič!!! Jezna se postavim še enkrat v gromozansko vrsto, ki je sedaj še enkrat večka kot prej. Pridem do okenca, kjer me zelooo jezno gleda spet isti dedek (dela namreč samo eno okence, čeprov so tam 4- tole me spominja na prodajalke v Mercatorju, ko čakaš ko cepec v vrsti in se nobena ne gane, da bi prišla pomagat na blagajno). Lepo mu probam še enkrat razložit, da sem plačala za karto od Lutona do Readinga in on mi nazaj reče, d anisme plačala njih! Kakorkoli, vdam se. Naročim navadno karto do Londona in pozabim, da imam popust na Študentsko, no in nikoli ni prepozno, ne?! Tako ga prepričam, da skensla zadevo in mi da novo karto s popustom. Najbrž me je preklel do konca, izjavil, da mi hoče smao pomagat, ko sem bila že na koncu živčnega zloma! Tako se odpravim do tirov, vlak mi odpelje pred nosom, čakam pol ure na druzga. Pot se vleče neskončno dolgo in je res grozna. Verjemite: nikoli letet na Luton!
Pridem v London, na St. Pancras, kjer sem falila okence. Vprašam varnostnico in pogleda mojo rezrvacijo in me napoti proti Underground, kjer me spet pošljejo na drug konc postaje. V bistvu me šetajo s tem ogromnim kufrom! In ker sem spet zgubljena duša-mogoče samo malce blond (madonca, kakor da bi bila prvič v Londonu), ne nadjem teh prekletih okencev. Še enkrat vprašam varnostnika, kam in kako (ljudje naj bi bili v tej deželi prijazni) in mi pove, naj se usedem na vlak za Luton! Haloooooo! Me kdo sliši? Mu lepo razložim, da sem prišla iz Lutona in d agrem v Reading. Nakar mi tip prijavi, da od tu ne gre noben vlak v Reading. Jojmene! Še enkrat mu razložim, da grem najprej na podzemno do postaje Paddington in potem naprej. Vendar tip očitno ni pr ta pametnih, ker ni štekal al' je pa moja angleščina tako grozna. No, končno sm našla okenca, kjer tip ni znal kode dat v računalnik, me poslal na tisto Fast Ticket mahino, kjer s eje izkazalo, d asploh ne rabim kode in mi je samo tri karte vrglo ven. Tudi uno za nazaj, ki sem jo že enkrat plačala. No comment!
Zatem sem bila že na starih tirih, prišla srečno v deževen Reading, s taksijem do doma, kjer me je čakala apple pie with custard. Mnjami!
Konec dober, vse dobro.