Dež me zasleduje

Do sedaj je bilo angleško vreme kolikor toliko v redu-do včeraj. Najprej me je zalilo včeraj zvečer na poti v pub, ki je oddaljen ulico stran. Naj povem, da niti prej niti kasnej ni deževalo. Ampak ravno takrat se je nekdo tam "gori" spomnil, da bilo fino fajn, če bi zalil Katjo, ki s seboj nima dežnika. Hm, zlomila sem že dva dežnika (veter dela svoje) in trenutno hodim okoli, če se mi ga da nosit, rdeč dežnik z zlomljeno "špriklo". No, včeraj sem ga pustila doma, na žalost, saj bi drugače celo kaj pomagal, saj ni bilo vetrovno. Danes dopoldan sem se odpravila na plesne vaje. Zbudila sem se v preščudovit dan, s sončkom obsijan. Vendar se tu zgodba konča. Po zajtrku se oblečem, odpravim ven, ko se spet ulije. Ja, ampak tokrat sem imela s sabo dežnik:) Tudi dokrat je deževalo samo tistih deset minut, ko sem hodila proti plesni dvorani... Ja, sledilo je popoldne brez oblačka, zato sem se odpravila na sprehod do mesta in malo naokoli. Ko sem opravila vse, kar sem nameravala v centru mesta, sem se napotila nazaj domov. In ne boste verjeli... Ja, spet sem prišla domov premočena do kosti. Ups, dežnik je tokrat spet ostal doma (samo je bil res čudovit sonček). Ampak tako ali tako ne bi pomagal, saj je pihal veter, podoben burji:P Ne vem, ali sem se nekomu tako globoko zamerila med oblaki, al' pa enostavno preveč govorim in potem pada dež. Mogoče se bom morala končno navaditi na angleško vreme, pa še april prihaja...